Ob 60-letnici prve uprizoritve cerkljanske Laufarije
Cerkno, 1956 - 2016
Cerkljanska Laufarija pred petdesetimi leti
Prva dopolnjena izdaja
Zbral, opisal in uredil: Štefan Rutar - Dreškov
Cerkljanska Laufarija ima svoje korenine globoko v davnini in je del šeg in navad, ki zaokrožajo predalpsko
in alpsko območje Evrope.
Povzetek:
Laufarija je star cerkljanski ljudski pustni običaj, ki ga igrajo odrasli moški.
Vsi laufarski liki so ne govoreči z izjemo lika Ta star-ega.
Februarja leta 2006 je od njene prve uprizoritve minilo petdeset let.
Cerkljanski rojak Peter Brelih (1882-1962), živeč v Ljubljani, je že pred drugo vojno pri
cerkljanskemu podobarju, pozlatarju in fotografu Francu Peternelju (1883–1951) naročil
tri lesene maske, ki danes predstavljajo prve materialne dokaze cerkljanske Laufarije.
Izdelal naj bi jih po opisu starejših Cerkljanov. Pri zbiranju tega gradiva je doma v Cerknem zašel v težave s tedanjo posvetno in cerkveno
oblastjo, zato lesenih mask sam ni upal končati. Delo je prepustil sovaščanu, rezbarju Avguštinu
Hadalinu (1876-1949), ki jih je v letu 1938 tudi dokončal in poslal Brelihu v Ljubljano. Do danes so se ohranile
vse tri.
Peter Brelih je te tri maske leta 1947 predal v
Etnografski muzej v Ljubljani. Dr.Boris Orel (1903-1962) je v letu 1948 pri Avguštinu Hadalinu naročil še eno masko
Ta tierjest-ega in jo od njega tudi prejel. Tista od prejšnjih treh
je bila za nošnjo odraslega moškega premajhna. S pomočjo izkušenega etnologa dr. Nika Kureta (1906-1995),
takrat zaposlenega v Inštitutu za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani ter
dr. Borisa Orla, takratnega ravnatelja Etnografskega muzeja v Ljubljani, so v letu 1955 stekle priprave za prvo
uprizoritev Laufarije. Izdelavo potrebnih lesenih naličij je takrat prevzel oblikovalec Rado
Jelinčič (1924-2000). Izdelal je deset lesenih naličij laufarskih likov in poglobil
masko Pusta Avguština Hadalina. Cerkljan Janko Pagon (1922-1985)
pa je izdelal še eno, masko Lamanta, edino neleseno masko, namensko izdelano iz kozličje kože.
Za prvo uprizoritev so si organizatorji izposodili vse tri Hadalinove maske iz
Etnografskega muzeja v Ljubljani. Skupno je na prireditvi sodelovalo torej trinajst laufarskih likov s štirinajstimi
maskami in sodnik, ki je bil edini ne maskirani laufarski lik.
Tudi Jelinčičeve maske so se v večini do danes ohranile.
Boris Brelih (1921-1973) je ob tej priložnosti posnel film o Laufariji v Cerknem,
ki ga je pred leti imenitno obdelal dr. Naško Križnar.
V tem prispevku sem se odločil samo za obravnavo lesenih mask, ki so sodelovale pri prvi uprizoritvi. Te so za posamezne laufarske
like tudi najbolj prepoznavne. Za drugo priliko in drugim pa sem pustil odprta vrata za številne možne raziskave, ki se nanašajo
na Laufarijo, npr: koreografija celotne uprizoritve, oblačila in pokrivala sodelujočih likov, njihovi rekviziti in ne nazadnje zvok,
ki spremlja ta običaj, skoraj pozabljeni kapcinarski ples ter zbirka pustovih obsodb
- kalamuonov.
Danes sestavlja Laufarsko družino 23 laufarskih likov s 25 maskami.
Dodatne maske je oblikoval cerkljanski rezbar Franc Kobal ml. (1920-2004).
Uporabljeno gradivo:
- osebni zapiski Petra Breliha v lasti dr. Vesne Glavnik,
- osebni zapiski dr. Borisa Orla v lasti SEM-a v Ljubljani,
- fototeka Instituta za narodopisje ZRC SAZU-ja v Ljubljani,
- fototeka in arhiv Laufarkomande,
- fototeka in arhiv Cerkljanskega muzeja,
- moj arhiv.
*
The Cerkno Laufarija has its roots in a distant past and is part of the customs and traditions that
complete the image of the
pre-Alpine and Alpine regions of Europe.
Summary:
Laufarija is a traditional Carnival folk custom in Cerkno, performed by adult men. All the laufarji figures are silent, except the
"Old Man" - Ta star. In February 2006, fifty years had passed since its first performance.
Peter Brelih (1882-1962), a native from Cerkno, who lived in Ljubljana, commissioned three
wooden masks with the Cerkno wood carver, gilder and photographer Franc Peternelj (1883-1951)
before the Second World War. He was to make them based on the descriptions of older inhabitants of Cerkno. While collecting this
information he ran into trouble with the authorities on two occasions, and did not dare finish the masks himself. He therefore asked the
carver Avguštin Hadalin (1876-1949) to finish them in 1938. The latter agreed, completed the work
and sent the masks to Brelih in Ljubljana. All three masks have been preserved to the present day.
Peter Brelih indeed donated them to the Ethnographic Museum in Ljubljana in 1947.
Dr. Boris Orel (1903-1962), the director of the museum, commissioned one more mask
"Ta tierjest" with Hadalin. The same mask was one of the three old ones, but was too small to be worn by
an adult person.
Assisted by the experienced ethnologist Dr. Niko Kuret (1906-1995), then employed at the Institute of
Slovene Ethnology of the Slovene Academy of Sciences and Arts, and dr. Boris Orel preparations were started
in 1955 for the first revival of Laufarija. The required wooden masks were executed by the designer
Rado Jelinčič (1924-2000), who made ten wooden laufarji
figures and deepened the Pust mask made by Avguštin Hadalin. A citizen of Cerkno, Janko Pagon (1922-1985)
made a further mask "Lamant" the only non-wooden one as it is made of goat skin. The organisers of the first performance
borrowed the three Hadalin masks from the Ethnographic Museum. This means that a total of
thirteen laufarji figures participated with fourteen masks. The masks
made by Jelinčič have been largely preserved to the present.
Boris Brelih (1921-1973) shot a film of the first Laufarija in Cerkno.
Some years ago it was thoroughly analysed by Dr. Naško Križnar.
This article deals only with the wooden masks that were worn in the first performance, These are indeed the most readily identifiable
laufarji masks. Other issues concerning Laufarija, which I hope will be dealt with by experts, are its choreography, the costumes and
headwear of the participating figures, their requisites, and last but not least the sounds that accompany the event, the almost
forgotten Capuchin dance and the Carnival indictments
- kalamuoni.
The family of the laufarji today consists of 23 figures and 25 masks. The added masks were made by the woodcarver
Franc Kobal Jr. (1925-2004) of Cerkno.
*
Die Laufarija von Cerkno ist in ferner Vergangenheit verwurzelt und gehört zu den Bräuchen
und Sitten, die das Bild des Voralpen
und Alpengebiets in Europa vervollständigen.
Zusammenfassung:
Die Laufarija (Lauferei) ist ein alter volkstümlicher Faschingsbrauch in Cerkno, der von erwachsenen Männern ausgeführt wird.
Alle Laufarji sind schweigende Gestalten mit Ausnahme des "Alten" - Ta star. Im Februar 2006 waren fünfzig Jahre vergangen seit
der ersten Aufführung. Peter Brelih (1882-1962), der in Ljubljana lebte, aber gebürtig aus
Cerkno stammte, hatte schon vor der zweiten Weltkrieg beim Bildschnitzer, Vergolder und Fotografen Franc
Peternelj (1883–1951) drei Holzmasken bestellt, die heute die wichtigsten Sachzeugen der Laufarija von Cerkno darstellen. Peternelj soll
die Masken an Hand von Beschreibungen von älteren Einwohnern von Cerkno gefertigt haben.
Beim Sammeln dieses Materials im Heimatort geriet er in Schwierigkeiten mit den damaligen weltlichen und kirchlichen Behörden und wagte
es nicht die Holzmasken selbst zu fertigzustellen. Er überließ diese Arbeit einem anderen Einwohner von Cerkno, dem Holzschnitzer
Avguštin Hadalin (1876-1949), der sie in 1938 tatsächlich beendete und sie an Brelih in Ljubljana sandte.
Die drei Masken sind bis heute erhalten geblieben.
Peter Brelih
übergab die drei Masken dem Ethnographischen Museum in Ljubljana in 1947.
Dr. Boris Orel (1903-1962) bestellte eine weitere Maske bei Avguštin Hadalin in 1948 und zwar die Gestalt,
die "Ta tierjast" genannt wird. Diesselbe Maske was zwar unter den drei alten Masken,
aber sie war zu klein, um von einem Erwachsenem getragen zu werden.
Mit Hilfe des erfahrenen Ethnologen dr. Niko Kuret (1906-1995), der damals beim Institut für slowenische Ethnologie der
Slowenischen Akademie der Wissenschaften und Künste angestellt war und dr. Boris Orel, des damaligen Direktors des
Ethnographischen Museums in Ljubljana, wurde in 1955 mit den Vorbereitungen für die erste Aufführung der Laufarija angefangen.
Die Anfertigung der benötigten Holzmasken wurde diesmal vom Designer Rado Jelinčič (1924-2000) übernommen.
Er fertigte zehn Holzmasken für die Laufarji-Gestalten an und vertiefte Avguštin Hadalins Maske der Faschingsfigur.
Janko Pagon (1922-1985) aus Cerkno fertigte noch eine weitere Maske an, den "Lamant";
es ist die einzige Maske, die nicht aus Holz, sondern aus Ziegenfell hergestellt ist. Für die erste Aufführung liehen die Organisatoren die
drei Masken aus dem Ethnographischen Museum in Ljubljana aus.
Insgesamt nahmen daher an der Aufführung dreizehn Gestalten mit vierzehn Masken teil, komplettiert vom
"Richter" - sodnik, der einzigen Gestalt, die keine Maske trägt.
Auch die von Jelinčič angefertigen Masken sind bis heute weitgehend erhalten geblieben.
Bei dieser Gelegenheit drehte Boris Brelih (1921-1973)
einen Film über die Laufarija in Cerkno, den vor einigen Jahren von Dr. Naško Križnar hervorragen behandelt wurde.
In diesem Beitrag habe ich mich nur den Holzmasken, die bei der ersten Aufführung teilnahmen, gewidmet. Das sind zugleich auch die Laufarji-Gestalten
die am besten erkennbar sind. Für eine andere Gelegenheit und andere Untersucher gibt es zahlreiche Themen, die mit der Laufarija in Verbindung stehen,
z.B. die Choreographie der
Gesamtaufführung, die Kostüme und Kopfbedeckung der teilnehmenden Gestalten, ihre Requisiten und nicht zuletzt die Klänge,
die diesen Brauch begleiten, der fast vergessenen Kapuzinertanz und die Sammlung der Faschingsurteile
- kalamuoni.
Heutzutage besteht die Familie der Laufarji aus 23 Gestalten mit insgesamt 25 Masken. Die zusätzlichen Masken wurden vom Holzschnitzer
Franc Kobal Jr. (1920-2004) aus Cerkno hergestellt.
*
La Laufarija del Cerkljansko dirama le sue profonde radici nel passato e fa parte delle usanze che rientrano nello spazio prealpino europeo.
*
Prve tri larfe so iz predvojnega obdobja
*
Prizadevanja za prvo uprizoritev cerkljanske Laufarije pred petdesetimi leti
*
Najzaslužnejše osebe pri nastajanju cerkljanske Laufarije pred petdesetimi leti
*
Izdelovalci larf za prvo uprizoritev pred petdesetimi leti
Avguštin Hadalin
*
Rado Jelinčič
*
Janko Pagon
*
*
Slikovni dokumenti o nastajanju cerkljanske Laufarije
*
Prosim vas, da ne razmnožujete prispevka v pridobitne namene in ga uporabite z navedbo vira!
Zgornji prispevek ne bi nastal brez nesebične pomoči
mag. Igorja Cvetka iz SEM-a. Hvala Ti, Igor!
*
Mali slikovni pripis
Prosim vas, da ne razmnožujete prispevka v pridobitne namene in ga uporabite z navedbo vira!
*
Zbral, oblikoval in slikovno obdelal:
*
Prispevek je bil dokončan v Denverju na dan sv. Izidorja
Seviljskega - zavetnika medmrežja leta 2006
Prve tri larfe, ki so prišle iz Cerknega v Ljubljano v letu 1938,
fotografirane ob izročitvi v Etnografski muzej v Ljubljani leta 1947. Foto: Božo Štajer.
Rezbarja Avguštin Hadalin - Zalazarjeu Guštinčk in Franc Peternelj - Cinkau Franc
sta pred drugo vojno izdelala prve tri cerkljanske larfe
po naročilu Petra Breliha iz Ljubljane, sicer cerkljanskega rojaka.
Hiši ustvarjanja naših dveh rezbarjev, kjer so bile pred drugo vojno izdelane prve tri larfe.
Iste tri larfe danes;
dve v lasti Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani
in ena Cerkljanskega muzeja v Cerknem. Foto: Štefan Rutar.
Peter Brelih, prof. dr. Niko Kuret in Boris Orel
pobudniki cerkljanske Laufarije.
Članek o cerkljanski Laufariji iz Turističnega vestnika št. 9-10, leto 1955. Avtor: Peter Brelih.
Sestanek s prvimi laufarji in ogledi prizorišč tik pred prvo uprizoritvijo.
Foto: Boris Brelih.
Na levi sliki so pod stopnicami od leve proti desni: Marko Obid, prof. dr. Niko Kuret,
Peter Brelih, Viktor Jereb, Karel Sedonja in Venceslav Gosar.
Na desni sliki so z leve proti desni: Jernej Štravs, prof. dr. Niko Kuret,
Viktor Jereb in Peter Brelih.
K zgornjim osebam zagotovo sodi še množica Cerkljanov, ki so takrat opravili velikanska
dela za izpeljavo zahtevnega projekta.
Vse slike oseb zbral, presnel in obdelal: Š.Rutar.
Larfe Pusta, Ta starega in Ta tirjestega, prvotnega izdelovalca Avguština Hadalina
so bile za prvo uprizoritev izposojene v Etnografskemu muzeju v Ljubljani.
Zgornjih deset larf je za prvo uprizoritev izdelal Rado Jelinčič in poglobil larfo Pusta.
Larfe na slikah žal niso v
njegovemu originalnemu oplesku.
Larfo Lamanta je izdelal iz kozličje kože Cerkljan Janko Pagon - Monau Janko.
Vse maske posnel in obdelal: Š. Rutar.
Ob prvi uprizoritvi cerkljanske Laufarije je štela laufarska družina trinajst laufarskih likov z
štirinajstimi larfami brez sodnika.
Levo sliko je posnel uradni fotograf uprizoritve Božo Štajer, desno pa cerkljanski fotograf Vinko Tavčar.
Sodnik je edini ne maskirani laufarski lik cerkljanske Laufarije.
Prva uprizoritev Laufarije je bila na pustni dan 14. svečana 1956 - na dan sv. Valentina.
Zgornje tri skupine fotografij in filma o prvi uprizoritvi Laufarije predstavljajo bogat in
poleg filma Borisa Breliha so edini slikovni in video študijski viri.
Slike po avtorjih zagotovo niso pomešane med seboj, ker se hranijo na treh različnih izvornih mestih.
V zgornjem nizu so slike prvih desetih let cerkljanske Laufarije
K temu pripisu pripenjam še dva omembe vredna dokumenta;
prvi je slika iz leta 1921, ki prikazuje napoleonovanje ali francozarje, kakor so jim takrat rekli in
drugi je šolski izdelek iz leta 1927 takratne učenke Marije Bevk - kasneje poročene Gosar iz Cerknega.
Cerkljanski rezbar Franc Kobal ml. je pri prvi uprizoritvi sodeloval kot laufarski lik in ne kot izdelovalec larf,
je pa kasneje ustvaril larfe ostalim laufarskim likom, ki nastopajo v Laufariji danes.
Pri zgornji izbiri Jelinčičevih larf sta se pri kasnejših uprizoritvah dogodili dve zamenjavi.
Larfo Ta sterega izdelave Avguština Hadalina je bila zamenjana z novo larfo tega lika, ki jo je izdelal Franc Kobal ml.
Malo kasneje je larfa Ta bršljanovega izdelave Rada Jelinčiča prešla k liku Ta smrekovega.
Ta bršljanov pa je dobil novo prijaznejšo larfo, ki jo je izdelal Franc Kobal ml.
Danes sestavlja laufarsko družino čez dvajset laufarjeu.
Leva slika je bila narejena
pred hišo ustvarjanja
Avguština Hadalina, ki je že davna ni več
in desna na znamenitem cerkljanskemu Čiedavemu mostu. Foto: Vinko Tavčar.
Ob pregledu blaga o Laufariji v Cerkljanskemu muzeju in arhivu Laufakomande se da trditi,
da manjka za približno 30 let začetnih kalamuonau; veselo, če trditev ni resnična!
Ostalih sedem nizov slik o Laufariji so novejšega datuma. Foto: Štefan Rutar.
Fotografija iz bienala Pustna maska 2008. Foto: Izidor Jesenko.
Cerkljanska laufarija 2011
(www.tavcarb.net &
www.rutars.net)
Povezave
02/2008
Copyright © 2011 - Vse pravice pridržane - All rights reserved - www.rutars.net
in dopolnjen v Ljubljani od
sv. Antona - Prašičkovega do svečnice leta 2008.