Štucin Jakob (Jaka) - Cvetko
(1915 - 1945)
*
Sindikalni voditelj, aktivist OF KPS, rojen 27. novembra 1915 na Poljanah pri Cerknem, umrl
1. aprila 1944 pri vasi Delnice v Poljanski dolini. Oče Jakob, mati Marija Bajt.
Oče mu je umrl že pred rojstvom. V starosti približno petih let se je Jakob težko poškodoval,
imel je kompliciran zlom noge in kolka. Zaradi pomanjkanja denarja se je zdravil predvsem doma,
tako da je imel nogo kar za 12 cm krajšo.
Jakobova rojstna hiša na Poljanah (pri Krištanu) pri Cerknem in hiša v Hrastju 19 (pri Jakat), sedaj Hrastje 173 pri Kranju,
kjer je babičina družina živela skoraj dvajset let.
Okoli 1930 se družina
(očim, mati, Jakob, polbrat Pavle, polsestra(i) Frančiška
Ema
in Terezija)*
preselila v Hrastje pri Kranju. Štucin se je izučil za krojača v Naklem,
zaposlil se je pri krojaču Benediktu v Kranju. Nekaj let pred vojno se je osamosvojil in
odprl privatno krojaško delavnico na Podrtini pri Kranju. V delavnici so se shajali primorski
emigranti in komunisti Tomo Brejc, Franc Vodopivec, Henrik Biček in drugi, ki so bili povezani
v društvu Zarja. Od leta 1934 se je v celoti posvetil političnemu delovanju. 1938 je bil sprejet
v KPS, kot komunist je bil zadolžen za organizacijo in vodenje sindikalne sekcije krojaških
delavcev v Kranju. Poleti 1941 je bil obveščen, da ga hočejo Nemci aretirati,
zato se je tri tedne skrival v pečini nad Savo, imenovani Zarica.
Partijska organizacija ga je določila za delo na Primorskem in tako je 9. avgusta 1941 prišel v Cerkno.
Tu je ustanovil privatno delavnico; ker je bil dober krojač, so bili njegovi klienti tudi
italijanski prebivalci, vključno orožniki. Tako je kot krojač spletel organizacijsko mrežo
OF na Cerkljanskem. Konec 1941 in v prvih mesecih 1942 je že organiziral prve trojke OF.
Tako je proti koncu aprila istega leta na Cerkljanskem že obstajal rajonski odbor OF.
Sadovi organizacijskega dela so se pokazali že poleti 1942, ko se je začelo zbiranje
denarja in materjala za partizane, v jeseni so odhajali v partizane prvi prostovoljci,
v januarju in februarju 1943 pa je bil odhod v partizane že množičen. Konec leta 1942
je odšel Štucin v ilegalo. Pred kapitulacijo Italije je opravljal pomembne funkcije v
OF in KPS na Cerkljanskem, v jeseni 1943 pa je imenovan za sekretarja okrožnega komiteja (OK) KPS za Idrijsko,
decembra 1943 pa je postal član pokrajinskega oz. oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko.
V zadnji okupatorjevi ofenzivi je bil 1. aprila 1945 pri vasi Delnice v Poljanski dolini obkoljen,
ker se zaradi invalidnosti ni mogel umakniti, se je sam ustrelil. Ilegalno ime Cvetko.
Na rojstni hiši so mu 29. novembra 1977 odkrili spominsko ploščo.
Ilegalno ime Cvetko*.
Primerjaj:
PartDk 27. apr.1945;* PartDk 22. apr.1945;
A. Štucin-O. Lipužič Gradivo za OF na idrijskem in cerkljanskem (1941 – apr. 1943),
IdrR 23-24/1978-1979, 3-147; GorLtk 8/1981, 248;
B. Osolnik, Z ljubeznijo skozi surovi čas, Lj. 1989, 267, 268, 293, 302-05. Bevk
[Samo Bevk]
* popr. Š.R.
Vir: Primorski slovenski biografski leksikon, Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1989, 18. snopič, stran 603.
*
Zbral, oblika in slikovna obdelava:
Copyright © 2011 - Vse pravice pridržane - All rights reserved - www.rutars.net
*