Ema Galičič
Prva njej zapisana beseda
(1919 - 1945)

*


Moja teta Emica
Vir: www.rutars.net

Ema Galičič (p.d.: Emica) je bila rojena 13.12.1919 na Poljanah pri Cerknem, kot najmlajši otrok Krištanove družine in polsestra Jakoba (Jaka) Štucina - Cvetka. Družina je več kot deset let pred vojno odprodala vse imetje na Poljanah in se preselila na Kranjsko v dobri veri isšoč boljšega življenja. Najprej se je naselila v Čirčah, kasneje v Hrastju pri Kranju 19 (Pri Jakat, sedaj 173).
Umrla je kot povojna žrtev 28.09.1945 med delom v tovarni INTEKS v Kranju zaradi strela iz puške pripadnika tovarniške milice. Pokopana je bila 30.10.1945 na pokopališče v Šenčurju. Pri povojnem preurejanju šenčunskega pokopališča je bil njen grob preprosto zravnan in je tako ostala brez obeležja na eni in drugi strani.

Ti stavki pa so bili napisani dobronamerno ob 70-letnici njene smrti v njen edini spomin in drugim v opomin. Temeljijo na mojih pravočasnih razgovorih z babico, pričevanjih mnogih njenih preprostih sodelavcev v tovarni in prijatelji v njenem življenskem okolju, a s kritično mislijo; brez kakršnekoli uporabe uradnih arhivov, kar mi je v posebno zadovoljstvo in uteho.

Med šolskimi počitnicami sem avgust 1947 preživel pri babici v Hrastju. Doma sva bila največ sama, ko nisem bil na potepu. S seboj sem ji zagotovo prinesel malo sreče ter naponil dom, ki ga je pogrešala. Minula vojna ji je vzela prevelik davek. To sem ugotovil šele kasneje; kot osemletnik tega še nisem dojemal, ne glede na moje mlade vojne življenske izkušnje. Velikokrat sem babico našel objokano, a njenih težav mi ni zaupala, da bi jo znal potolažiti vedoč, da sem še premlad. To sva nadomestila kasneje, ko je na preživeto že padlo malo meglice...

*

Zbral, oblika in slikovna obdelava:


Copyright © 2011 - Vse pravice pridržane - All rights reserved - www.rutars.net

*