Metod Petrenelj
(1888 - 1956)

*


Metod Peternelj
SBL - PSBL

Spisal Hubert Močnik

         Peternelj Metod učitelj, glasbenik, pevovodja, intarzist, šahist, rojen 10. septembra 1888 v Cerknem in umrl 22. julija 1956 prav tam. 0če Franc je imel v Cerknem pet hiš, gostilno pri Firbarju, mesnico z ledenico in barvarnico za tekstil, mati Marija Peternelj, najbližja sorodnica, da je morala dobiti za cerkveno poroko dovoljenje papeža Leona XIII., gospodinja. Po očetovi zgodnji smrti (1890) je mati dala v najem premoženje stricu Petru, ki pa ga ni znal upravljati, ampak je propadlo, s štirimi sinovi pa se je preselila v Gorico in preživljala družino s tem, da je sprejemala študente na hrano.
         Peternelj je odšel šele s 17. leti v goriško gimnazijo in dovršil prve tri razrede 1908. Ob sobotah popoldne je obiskoval pouk risanja in slikanja na goriškem učiteljišču pri prof. Guaizu. Bil je tako nadarjen, da so ga občudovali sošolci in profesor. Prvi razred učiteljišča je dovršil v Kopru, ostale tri v Gorici in maturiral 1912. Prvo učiteljsko službo je dobil v Planini pri Cerknem.
         Od 15. februarja 1915 do 6. junija 1918 je bil vojak v prvi svetovni vojni na soškem bojišču, kjer je hudo zbodel in se zdravil v bolnišnici v Ljubljani in Ptuju, končno v sanatoriju Lassnitzhoche pri Gradcu. Po vojni je ponovno učil v Planini, od 1919-28 pa je bil voditelj na šoli v Cerknem. Učiteljski izpit je napravil šele 1921 v Tolminu. V Cerknem je poskusil odpreti podružnico Glasbene Matice iz Trsta, a so mu poskus onemogočili. Sam je dobro igral violino. Od oktobra 1928 do 1. julija 1931 je poučeval v Ripoli-Montecchi (Umbrija), od 1931-33 je bil ponovno na bolniškem dopustu v bolnišnicah gornje Italije. Leta 1933 se je odpovedal učiteljski službi, ker so ga silili v fašistično stranko. Tako je ostal doma brez službe do konca druge svetovne vojne. Kljub bolehnosti je deloval na različnih kulturnih področjih; vodil je pevske zbore, sodeloval pri učiteljskem zboru Srečka Kumra, ustanovil godbeni krožek v Cerknem in bil odbornik pri Kmečki posojilnici. Vse njegovo delo so strogo nadzorovali in je bil trikrat zaprt po več mesecov. Med zadnjo vojno mu je hiša pogorela, in da je preživljal svojo družino (žena, sin Vid in hči Ana), je prodajal slike in idrijske čipke. Pomagal si je tudi s fotografiranjem toda dolga leta je moral čakati na uradno dovoljenje, ker se niso zanesli nanj, da ne bi fotografiral vojaških naprav. Po zadnji vojni je učil na cerkljanski gimnaziji, vendar mu niso priznali let 1933-45, čeprav je dokazal, da je bila tega kriva fašistična oblast in da ni hotel z njo sodelovati. Peternelj je bi odločen nasprotnik fašističnega raznarodovanja, vendar je vedno zgovarjal, naj se borijo proti temu z razumom in ne z revolucijo. Peternelj se je vse življenje ukvarja tudi s slikarstvom. Na učiteljišču ga je poučeval Saša Šantelj.
         Peternelj se je nato z vso vnemo posvetil intarzijski umetnosti in se od 1917 krepko razvijal in dvignil na odlično mesto, presegel je srednjeveški vrhunec te vrste umetnsti. Les si je znal pridobiti iz vseh delov sveta, da so bile slike res naravnih barv. Med prvo svetovno vojno je razstavljal v Gradcu, po njej pa v Gorici, na Reki, v Milanu in Firencah. Italijanska kritika (slikar in kritik Antonio Morassi) priznava, da intarzijske umetnosti ni samo dvignil na nekdanjo višino, marveč jo je tudi izpopolnil in moderniziral. Svoje intarzije je prodajal v Severno in Južno Ameriko, Italijo in Jugoslavijo, pri prodaji v tujino, pa so ga tudi okradli. Le malo slik je ostalo doma, npr. Na griču in Moja žena.

Primerjaj:
SBL II, 324; Anagrafski urad Cerkno; podatki hčere Ane, por. Štucin; V. Vodopivec, JAlm III, (1925-30), 57-59, 84; K. Širok, Luč II, Trst 1928, 57-59: Vilhar, 77; Jelerčič, 133; Šavli, PDk 24. nov. 1977 s slikami. Mk [Hubert Močnik]

Vir: Primorski slovenski biografski leksikon (PSBL, GMD - 1985), 11. snopič, str. 650.

*

Ohranjeni intarzijski sliki Metoda Peternelja


     

*

Zbral, oblikoval in slikovno obdelal:


Copyright © 2011 - Vse pravice pridržane - All rights reserved - www.rutars.net

*