Zakriž
Spisala Marija Prezelj – Uabramaua
v novembru 2003

*

Kliknite za povečavo!

Prvi zapiski o vasi Zakriž segajo v davno leto 1320. Tistega leta je dobil plemič Speranza iz Tolmina vas Zakriž kot patriarški fevd. Že leta 1336 pa so vaščani v Zakrižu sami nastopali kot najemniki tukajšnjih zemljišč. Skupaj so plačevali najemnino, ki je za celotno vas znašala sedem mark in sedem koštrunov. Plačevali so jo konec septembra ob sv. Mihaelu. Ta najem je bil za takratne čase izjemen, saj je bilo podobnih primerov na Slovenskem zelo malo. Po podatkih iz urbarja leta 1591 in 1633 je v Zakrižu imelo svoja posestva še vedno tolminsko gospostvo. Že leta 1595 je omenjena cerkev sv. Andreja, ki je stala v bližini sedanje kapelice pod vasjo. Petdeset let kasneje, leta 1649, so napeljali material za novo cerkev, vendar ni znano, kdaj je bila cerkev sv. Andreja, ki stoji danes v Zakrižu, zgrajena. Letnica 1778, ki je v cerkvi, po vsej verjetnosti pomeni, da je bila takrat cerkev obnovljena. Leta 1848 je Dunajski parlament odpravil odvisnost kmetov od svojih gospodarjev. Kmetom so omogočili odkup zemlje, tako da so v več letih plačali eno tretjino cene, ostalo pa je šlo v breme Avstro-Ogrske države in plemstva.

>Komaj 50 let kasneje, leta 1900, so na Starešinskemu svetu Cerkno brali dopis iz Trsta, v katerem takratna oblast obljublja pomoč pri izgradnji vaških vodovodov. Tako se je v letih 1900 in 1901 prvič pojavil predlog za izgradnjo vodovoda v Zakrižu. Imenovan je bil gradbeni odbor, ki je skrbel za nemoten potek del. Pred začetkom del je predsednik gradbenega odbora Jakob Peternel – Črouau Jakap - šel peš v Trst, kjer je nabavil cevi in vse potrebno za gradnjo. Načrte je izdelal odličen gradbeni mojster Peter Bevk – Pieto'r na Ruoj - iz Cerknega. Konec leta 1901 je glavarstvo iz Tolmina Zakrižanom dovolilo, da s pobranimi davki v vasi pokrijejo primanjkljaj pri vodovodu, namesto da bi ta denar poslali na glavarstvo, kot je bilo predpisano. Vodovod je bil za vas velik finančni zalogaj, tako so imeli s plačilom veliko problemov tudi v nadalje. Sredi leta 1902 so na Starešinskem svetu Občine cerkljanske ponovno obravnavali dopis glavarstva v Tolminu, v katerem piše, da se z deli na vodovodu ne sme pričeti oz. nadaljevati, dokler se občina ne zaveže, da poravna nepokrite stroške in stroške vzdrževanja vodovoda. Županstvo se je na seji zavezalo, da bodo vsi nastali stroški zaradi vodovoda v Zakrižu pokriti, če ne drugače tako, da se bo denar izterjalo od udeležencev. Verjetno ima za to odločitev na seji nekaj zaslug takratni svetnik v Starešinskem svetu, vaščan Ivan Hadalin iz Zakriža. Na tej seji sta bila prisotna tudi lastnika zemljišča pri vodovodnem zajetju Miha Kranjc in France Kranjc, ki sta s podpisom jamčila zase in za svoje naslednike, da na parceli v okolici izvira ne bo nihče gradil in ne gnojil travnikov, kar je priča, da so že takrat skrbeli za čistočo vode. Leta 1903 je bil vodovod kljub vsem zapletom dokončan. Sveta maša z blagoslovom vodovoda – velike pridobitve za Zakriž – je bila na Roženvensko nedeljo 4. oktobra 1903 ob 10 uri dopoldne. Maševal je cerkljanski dekan Murovec. Iz Knezo-nadškofijskega ordinarjata iz Gorici je dobil navodilo, da naj pri blagoslovu bere psalm 103, litanije Matere Božje in da lahko doda tudi druge obrede in molitve. Po dokončanju del je Zakrižanom ostal dolg za povračilo stroškov 400 kron, ki ga še dalj časa niso mogli povrnili. Škof Andreas je 12. septembra 1904 odobril to pokritje z denarjem zakriške cerkve, na prošnjo cerkljanskega dekana Murovca. Tudi na Starešinskemu svetu 7. januarja 1905 je bila podana zahteva o izterjavi zaostalih obveznosti. Vsem težavam navkljub je v Zakrižu zgrajen prvi vodovod na Cerkljanskem, in to kar šest let prej kot v samem Cerknem. Prav tako so ga kasneje dokončali na Kojci, čeprav so se priprave za gradnjo pričele hkrati.

Načrti vodovoda žal ne obstajajo več. Vodni zbiralnik je bil v Jergajšč. Zraven tega danes stoji novi zbiralnik. Dvopretočni rezervoar je bil sezidan iz kamenja in ometan z betonskim ometom. Glavna cev je bila sestavljena iz 6 m dolgih litoželeznih palic, ki so imele premer 7 cm. Vkopane so bile 2 m globoko. Odcep do posamezne hiše je bil iz svinčenih cevi. Pred vsakim odcepom je bil nameščen ventil. Hkrati so v vasi postavili 4 korita, ki so bila namenjena skupni uporabi. Ta korita še danes stojijo in so zanimiva arhitekturna dediščina.

V preteklosti so Zakrižani z združenimi močmi sledili napredku. Niso se ustrašili ovir, ki jim jih je postavljala oblast in ne trdega dela. Naj bo tako tudi naprej, da bomo prihodnjim rodovom zapustili urejeno vas.

*

Oblika in slikovna obdelava:


Copyright © 2011 - Vse pravice pridržane - All rights reserved - www.rutars.net

*