Franc Peternelj
(1883 - 1951)

*


Franc Peternelj

Spisala: Ivana Leskovec

Franc Peternelj, podobar, pozlatar in fotograf. Rojen v Cerknem 20. marca 1883 in tam tudi umrl 19. avgusta 1951. Njegov oče je bil zidar in mati gospodinja Frančiška Kosmač. V Cerknem je obiskoval Ljudsko šolo, kjer je kmalu pokazal nadarjenost in zanimanje za risanje. Ker ni imel možnosti nadaljevanja šolanja, je šel v uk. Od 1. januarja 1897 do 1. januarja 1900 se je pri mojstru Jožefu Štravsu v Cerknem učil podobarstva in ga zaključil kot podobarski pomočnik.


Pri Cinku - dom Franca Peternelja

Kot pomočnik je bil zaposlen pri različnih delodajalcih. Od 1. januarja do 25. septembra 1900 pri podobarju Jožefu Štravsu v Cerknem; od 11. oktobra do 28. decembra 1900 pri pozlatarju Ferdinandu Hildebrandtu v Gradcu; od 24. februarja do marca 1901 pri pozlatarju Johanu Neuholdu v Gradcu; od 10. maja do 5. avgusta 1901 pri podobarju Valentinu Tschadeschu v Halleinu; od 26. avgusta 1901 do 26. avgusta 1905 pri podobarju in pozlatarju Matiji Horvatiču v Leobnu; od 26. avgusta 1905 do 25. maja 1906 pri podobarju in pozlatarju Johanu Greissu v Leobnu: od 18. junija do 8. septembra 1906 pri podobarju in pozlatarju Antonu Ganglu v Brucku; od 17. septembra 1906 do 1. februarja 1907 pri podobarju in pozlatarju Johanu Golešu v Celovcu; od 15. februarja do 13. maja 1907 pri podobarju in pozlatarju Jožefu Kosmaču v Gorici.


Peterneljeva dela v cerkvi sv. Ane v Cerknem.
Okvirji križevega pota z dvema detajloma okvirjev ter rezbarski okraski ograje kora in obeh stranskih galerij.

Od vsega začetka se je ukvarjal tudi s fotografijo. Za to ga je navdušil že mojster Jožef Štravs v Cerknem, najbrž pa se je v tej umetnosti izpopolnjeval tudi v Leobnu. Peternelj je bil eden zadnjih, ki je izšel iz skupine idrijsko-cerkljanskih-poljanskih umetnikov, kamor sodijo: Andrej Kobal iz Idrije, Jurij Tavčar iz Idrije, Jakob Raspet iz Cerknega, Josip Štravs iz Raven pri Cerknem, Matevž Dežela iz Ledin, Mihael Kosmač in Josip Kosmač iz Cerknega, Matevž Kokelj iz Novakov pri Cerknem, Valentin Čadež iz Nove Oslice ter znana rodbina Šubic iz Poljanske doline.


Najstarejša maska Ta tierjestega in Palančeu Žuan.

Franc Peternelj je bil predvsem pomemben za domači kraj. 1907 se je vrnil v Cerkno. Večje delo, ki ga je opravil 1910-13, je bila izdelava novih okvirjev za križev pot v cerkvi sv. Ane v Cerknem ter izdelava ograje za kor v isti cerkvi. Kot kaže, je samostojno rezbarsko delo kmalu opustil in opravljal le manjša dela po različnih cerkvah v bližini in širši okolici Cerknega. Leta 1938 je prepleskal cerkev sv Ivana v Šebreljah, leta 1942 je na novo poslikal ter obnovil nekatere slike na ladijskem stropu v cerkvi sv. Jurija, opravljal je tudi manjša dela za cerkev v Godoviču, Žireh, na Bukovem in drugod. Veliko je delal v Kanalskem Lomu. Predvsem je obnavljal cerkveno opremo. Spomladi leta 1926 je obnovil barvno prižnico, jeseni pa še tabernakelj. Med leti 1934-35 je v isti cerkvi obnovil križev pot (olje na platno), oltarno sliko sv. Primoža in Felicjana. Na novo je poslikal božji grob (olje na les). Omejeno opremo je precej zlatil z lističi zlata.


Peterneljeva zabeležke družabnih in družinskih dogodkov.

Ves čas življenja in dela v Cerknem je aktivno sodeloval v bogatem kulturnem prosvetnem življenju Cerkljanov. Bil je član Slovenskega kmetijskega izobraževalnega društva in njegovega pevskega zbora, član planinskega in gasilskega društva.

Manj znano je, da je bil Franc Peternelj v času do leta 1930 tudi fotograf v Cerknem. Vse pomembne dogodke je beležil s fotoaparatom. Po njegovi zaslugi so se do danes ohranile fotografije, ki pričajo o načinu življenja v tistem času.


Vida Andrejčič - Peternelj,
poznana cerkljanska učiteljica in hčerka Franca Peternelja.

Foto: Franc Peternelj

Največ je fotografij, ki kažejo zanimive osebe oz. posebneže s Cerkljanske, družine in pomembne družinske dogodke. Ohranjeno je mnogo fotografij naselij, hiš. Številne so fotografije obrtnikov in obrti, fotografije društev, prireditev, iger itd. Vsekakor je zanimivo dejstvo, da je tako majhen kraj, kot je bilo Cerkno (1910 je imelo 978 prebivalcev), imelo svojega fotografa.

Vir: PSBL, 11. snopič, stran 648-649
Vložene slike in njih pojasnila: Štefan Rutar

*

Oblika in slikovna obdelava:


Copyright © 2011 - Vse pravice pridržane - All rights reserved - www.rutars.net

*