Kaku sma učas žitarl, mlatil mpa škupal

*

Spisal in opotičil: Štefan Rutar - Dreškov

Žulejne kmíetau je blu učás čest drgakešnu kot danc n je blu čest uaduisnu uat dabrút, ka jem je zemle dá, mpa kar je Búh s pad neba paslau. Zatú sa z uelika skrbjuo zbral uo'rsta símen žita za sjajne: šunice, ro'ži, ječmiena, prasá, jejde n ausa. Skuz líta n líta sa gar sprajl damače šunica z ro'sinam. Taj bla ta bel bíla. Rís de j imí zo'rna u klasi le u šterih uo'rstah, zatú j blu ma mejn po'rdiuka, je imí pa stobla ma búlš za slamnate stríhe uakriuat.

Če pa slama za uakriuat nisa nucal, sa rajš usjál šunica brez ro'sin. Ta j bla niska, zo'rna je imí pa u uasmih uo'rstah. Ta je rítku kodi paliegla. Ječmiena sta bla tut dueh uo'rst. Adn je bi ta uazimn, ta druj pa ta jar; ta se j pamladu sjau. Ječmen se j nucau še za čo'rnu kafe. De ga ni blu tríba kam nest sam uapečt mpa zmlít, sa tú dílal dama na raka, u uapekaču mpa na kafietajmu malnu. Ječmen, prasú n jejda sa pa mlatui dal uhat u stuope n sa dabil uon ječmíenaua, prasíena al jejdaua kaša. Jejda se j tut mlít u maln nasila, de se j uon jejdaua muoka dabilu. Ka j jejda cuodla, je po'rgnalu kajt čuiel s ta prejga čuieunka. Jejdau miet je še danc po'r ta búlših. Marskešn kmet, ka j jemu súj čuieunk dama, je jejda sam zarat tega usjáu, de j nariedu čuielam uesejle, pa še po'rdiuk sa imíl usi pa sajm uejč, kmet mpa čuiele.

Za žita usjat sa mogl ta prej niua uštimat, usjat uap ta prajmu cajtu, mpa plít, če j blu tríba, pažiet, pašit n uamlatit, če sa uad neh tíl ki imít. Sjalu se j na raka, tak de se j žita nuoto'r u sjauka natríeslu, u račíe uzíelu n rucl uat sjauke če pad loht líue rake pohnlu. Z dísna se j pa sjalu. Za sjaucam je panauat kešn uatrak hadú, de j z uejám zaznamouau, de se j uidlu, da kuot je blu že pasjanu. Djal sa, de j pastauleu cilejne. Uatrače se j zatú panucalu, ka j blu díla lahnu, pa niua nisa s saje pieza preueč upeštál. Bel gar u goucah, kuodo'r šunica ueč ni z'zarila, sa sjal ro'š, aus n lan. Aus sa imíl za kajnem dat zabat, pa še tú panauat sam takat, ka sa mogl tel ki bel dílat. Lan pa se j po'rdelualu na dui uiš. Kodi sa lan nucal sam za síme, se se j, ka j z'zaru, pažieu, uablažu n uamlatu. Če se j šlu pa za blagú na statuah stkat, se ga j papulilu s kareninam uriet. Pa sušejnu se j snape dalu na grebien, de se j síme z nega uasmukalu. Kaku sa to'rl lan, bi se tut dalu pauídat, pa se usega na ejnkat na dá. Tak je bi lan za predelaua u blagú po'rštiman. S símena sa laníenu uole dílal, ma uagrítu síme u anmu laníenmu žoklcu sa pa za garke uapklatke imíl, tam kuodr je ta stare ki badlu. Po'rpisual sa mu uelika zdrauilna múč. Tú b lahk ldie še danc panucal, pa tega na uíje ueč. Še lanienu síme bi blu tešku dabit. Kmieti gar u goucah sa pa ma ueč mesa imíl. Znajdl sa se tak, de sa s ta spúdnm tut ki zamejnál, de sa kodi uap praznkah bíu kroh, babe, fanclne, šarklne al pajtica spekl n ídl.


Sejauka. Foto: Vinko Tavčar.

Uakúl zarejna žita je blu tríba niue po'rt ticam, pasebnu uranam, ma zauaruat, zatu sa kmieti kešnu strašla če u niua pastajl n kešnu prediua na upičene kale uakul niue pauiezal. Ka urane tuot dažuije tut da 120 lít, se marskešna spoune, de jem je učás bel lpú šlu. Búh uí, ki sa se da danc búge mogle naučit íst, pa tut kajt mejn ih je.

Ka se j žita na niuah z'zarilu, sa ga mogl pažiet. Žietu je ueč al mejn po'rpadla žejnskam - žajnicam. Díci sa jem pa so'rpe klepál. Žiele sa ana za druga tak kot kasci, sam puot je bla bel uoska. Za uastrie so'rpa je mogla usaka žajnica sama sko'rbít. An uosaunk je bi za kešnih piet žajnic dast, če u niua upičen. Usake tulk cajta je kešna po'ršla so'rp nabrusit mpa ma hropt paglihat. Tú j blu tut místa, de sa díce s cíle uasi uapraulale. Búj díci! Še srejče, de ni blu benga zraun.


Paglejte, kešna lípa šunica! Foto: Vinko Tavčar.

Žajnice sa žiele n dílale snape, ka sa bli pauíezan s pásam, narjenm uon s tisga, kar sa žiel. Dua mihna snapčka, debiela za ana dabra piest, usak u saj rac, se j s pamačjuo anga lohta, pad klasjem ma zauilu, pa j bi pás narjen.

Žitnu klasje uat pása je moglu bit čegar h klasam snapa uabo'rnenu. Žajnice sa nuoto'r u pás díuale uat žita stobla, pás ma zatíegnle n uabrnile, pa j bi snap narjen. Nauo'rh snapa j blu klasje, u srít je bi pás, uatspadi sa ble pa ritne. Za usa žita se j tú glih dílalu.


Prou lpú je dílat, ka nas je ueč! Foto: Vinko Tavčar.

To n tam se j kešn kmet tut tak znajdu, de j gar na kasa an locn deu, pa j niua z žitam kar s kasa pakasiu. Tejst locn je uatkašena stobla tak lpú padrou če na tla, de sa ih žejnske lahku hitra pobrale mpa ntu snap pauezale. Ta nauáda, ka se j pa ta druj uojsk som s krajnskga po'rnesla, se na crklajnskm ni uapríe, ka sa ldíe prej žita sjat nahál. Fajn je pa bla, ka se j žita prej pasprajlu. Ka se j žielu, je na niuah zmieri kešn mačk čakau, če p se kuot kešna meš splašila, de j za nuo lapnu. Púlske miš sa ble tejčes ta narbel debíele, ka jem za íst ni blu tríba deleč nauakúl jeskat. Ka sa gaugarce uidle ta proue žajnice u ječmienu, sa se nahale uaglášat s "kuku". Ka j tic zdej zmieri mejn, sa se tut gaugarce preselile kam do'rgam. To nau ueč tic, ka b nehna jajca ualile, same pa se nauje naučile tú dílat.


Kmečk lujtrnk, maketa. Nardila Marija Kutin, diplomantka PeF. Foto: Marko Razpet.

Tak zmetane snape če pa ni se j u mičkene kupe díualu, de ih je blu luoži na ús nalažit. Us se j mogu za paspraulajne snapau pasep po'rštimat. Ta zguo'rn kanc lujto'rnc se j uat račice uatklukalu. Tak sa se lujto'rnce bel šeraku uatprle, med nie se j sprít n zad an trugar pohnlu. Na tak po'rštiman ús se j snapouje nakladálu, tak de sa ritne na uabeh straníh uon gliedale. Ka j bi úz nalažen, se ga j z žro'ujúo n štrikam pauezalu. Na niuah, ka sa ble preueč pakanc pastaulene (zla gar u gri), n se z uazam ni dalu zraun prit, se j moglu snape na kešna druga uiža pasprajt ntu kazu. Panauat se j za tú panucalu samutíežne sani, če le ni blu do'rgač, sa pa píl tut kaši al pa bremíena. Z nem se j snape če u kazu sprajlu, al pa saj da kešnga uaznika, čier se j lahku z uazam zraun po'ršlu. Snape se j patle uapkladalu, uablažualu u kazlu na late uat štanta. Uapkladalu se ih je tak ga na lata, de j bi adn nuoto'r, adn uon uabo'rnen. Klasje je moglu bit na lat, pás s tistm kancam, ka j jemu klasje, pa je mogu uatspadi h lat gliedat. Zastuop se, de j moglu bit klasje skritu ticam, do'rgač sa štant u kračmu cajtu kar dabru uabdílale, pasebnu grapci. Takat ih je blu kuko'r s teu, danc pa ih je kajt mejn. U zguo'rn uo'rst snapau se j nehnu klasje s sínam, dietele al pa slama pakrilu, če ne b zo'rna uat cíle late kuoj tice paídle. Po'r tem dílu se j nucalu usaj dua člauika: adn je padajeu n adn je uablažouau - uapkladau. Dui lujtr se j dílu, pa ana na usaka stran štanta. Čes cueke lujtr se j udrnca pohnla. Pa uodrnc je hadu tejst, ka j uapkladau. Uodrnca se j uzigua pa lujto'rnih cuekah pakanc taku, kot se j štant pouhnu. Gar po'r uo'rhu je blu tut že ma nauarnu, de p uabkladauc dal z uodrnce telebnu, če b le ki lujtre n uodrnca ma na filc pastaulene. Člauiku, ka j po'r tleh uastau, se j mu padajuac djalu. Uan je s padajačem snape uapkladaucu padajeu. Padajač je bi narjen z ane ma lípš uabdílane rakle n gar na uo'rhu je jemu nasajenu anu kauajne z duem želíznm špicam.

Padajač ni smeu bit pretežak, ka s ga mogu za usak snap uzgouat. Ta garejn je pa tut mogu ma uahtat, de se ni u raka uabadu če u tiste špice uat padajače. Padajauc je s padajačem snap če pat pás upiču n z ritne snapa naprej ta zgúrnmu padáu. Taku uablažen kazu je na uači hadú lpú zgliedau, pasebnu če j tejst, ka j uapkladau, ritne snapau znau lpú u uo'rsta paglihouat. Marskešn kmet, ka kazla ni jemu, ne tuplarje n ne samca, je snapouje če u kazlauiše, na hitrca narjenu uon s stuoži mpa lat, uablúžu. Ta zguo'rna uo'rsta je mogla bit ma búlš uakrita, pro't ticam n dožju.

Mlatejne se j razlikualu tut pa tem, zaki se u slama panuca. Najuečkat se j s šunice, ro'ži, učás pa tut z ausa, škúpa za slamnate stríhe nardilu. Po'r slam za škúpa je blu tríba zla pauahtat, de se nisa stobla preueč skrajša n zmočka. Stríha z zluomlene slame narjena j mejn cajta guiera. Ldíe sa že po'r uapkladajnu zbíeral snape, ka boje za škúpa. Tiste sa paseb uat drugih uablažil, z ana uelika razlika, de j blu rečenu, de snap staji gar na lat, če ga že štieri stobla držije, zatu de slama gar po'r uo'rhu ni bla preueč zmočkana.

Kaj blu uablaženu žita u kazlu ejnkat suhu, sa ga mogl patle uamlatit. Uamlatilu se j ga na ueč uiš. Ana je bla na raka s krišpajnem, ta druga s ciepcam, ta trejče pa z mlatiunca. Mlatiunca je bla že mašina, ka sta j dua člauika na raka ganila. Po'r uejčih kmietih sa je ganil na gepl, ka sa ga kajni al uali sukál.

Žualím, ka sa gepl ulíkle, sa zauiezal kešna capa gar čes uači, če ne sa uamančne ratale, ka sa u mičkenmu kruogu če uakul gepla hadile. Ka j letrika po'ršla, sa bli pa tut tejst matuo'ri dabr. Uat usega ganejna je blu tú še ta nartabel po'rpraunu. Mlatejne j blu kar lpú kmečku uaprauila, sam za úna dua ne, ka sta mlatiunca na raka ganila al pa za búga žuau, ka se j uakul gepla matra.

Za mlatit na raka sa se tak uštimal. Na tla sa pago'rnil ana plahta, če sa j imíl, najn díl ana bel mičkena čuola. Čes čuola sa naslanil nma uejč glihna kamnita skala, al pa bel debeu n bel šerak plah uon s to'rdga lsá. Patl sa snap priel u račie za ritne n z nem toukl če uap skala al plah, duko'r ni use zo'rna šlu uon s klasje. Snap se j mogu tut uabo'rnt. Temu dílu sa djal tut krišpajne. Taku uakrišpanmu snapu se j djalu uatíp, kaj bi brez zo'rna. Ta bulš po'rštiman uatípi za škúpajne sa bli na ta uiža. Slama se j narmejn zmočká n zlamila. Zo'rna se j ukop sprajlu, zrešetalu n je blu po'rštimanu za uiunkajne.

Krišpal sa tut s toučejnem s ciepci. Glih tak sa pago'rnil na tla celtna, najn pa u kruogu nalažil snape, tak de je blu klasje znuoto'r, ritne pa zuni. Patl sa mažíe príel ciepce u račíe n z nem toukl pa klasi. Čez n cajt sa snape nauakul uabo'rnl n toukl naprej, duko'r ni use zo'rna s klasje uon padlu. Nar'rajš sa uidl, de j zo'rna fo'rčalu pa zraku, čie n som. Tu j pamnilu, de j bla lítna zla dabra. Prazna slama nisa zla radi mlatil. Temu dílu se j tut djalu krišpajne s ciepcam, samu uahtat je blu tríba, de se slama po'r klasju ni preueč stoukla. Tak uakrišpan uatípi sa bli ma slapš po'rštiman za škúpajne, sam zla hitra narjen. Ka sa uakrišpal use uatípe, sa zo'rna pregrabl. Umís je blu tut se kešnu cílu paluomlenu klasje. Tú se j patle paseb uaptouklu. Tak po'rštimanu zo'rne je blu sam še za rejtajne mpa za uiunkajne.

Ta trejče uiža mlatejne je bla na mlatiunc. Pred mlatiunca se j pago'rnla plahta, najn se j deu nien ta prejdn kanc, de j zo'rna na plahta letílu. Mlatiunca je imí uadzad lsíena miza. Na tel mis se j snap uaduezouau n skuz mašina pohnu. Za tu díla se j nucalu narmejn piet ldi: adn de j padajeu snape na miza n ih uaduezouau, ta druj de ih je u mlatiunca pohau, adn de j slama z uilam uadgribau n dua de sta ganila. Teh dueh ni blu tríba, če j šlu guojnejne mlatiunce na kešna druga uiža. Takat se j nucalu člauika pa za kajne po'rgajnet. Use glih je blu za nega le ma luoži. Po'r mlatui kešne paliežene šunice, ječmiena, prasá, jejde n ausa je šla usa slama skuz mlatiunca. Tut uatrac sa imíl po'r mlatui ki dílat, panauat sa kešna slama pa uatgríbajnu na kupu peštal. Aj blu lpú! Taka slama se j nuca za stejle. Kajtkat se je tut na slamaríznc zríza, pa j bla za dat kajnem pazim íst, se j pa tut pamišana s kešna suha, dabra uataua za kraue kladla. Če sa bli snapi tut za škúpa po'rštiman, je tu díla šlu na mlatiunc ma do'rgač.

Uat mlatiunce se j uziglna glaua, brana, n se j namest níe ustajlu an plah. Snap se na mis ni razuíezau. Z rakám se ga j príelu za ritne n ma pohnlu če u mlatiunca, patle se j patíegnu nazaj, uabo'rnu n še ejnkat utoknu n patíegnu nazaj. Uatíp se ni spustu skuz mašina. Za tú díla je mogu imít člauk prou pasebn uapčutk, de se ni snap preueč stouku n za škúpa na bi bi ueč duobr. Tak b naríedu ueč slabga kot dabrga. Še bel nauarnu je pa blu, če j mlatiunca zagrabla pás uat snapa n bi člauk lahk še uab račie po'ršu. Tut temu dílu se j djalu krišpajne na mašin, adn sa djal tut smukajne.

Tak se j po'ršlu da zo'rna za rejtajne. Ka j blu tú narjenu, je blu uštimanu za uiunkajne. Po'r ječmienu je šlu ma do'rgač. Ka j ta prejkat šou snap skuz mlatiunca, ječmíenajmu zo'rnu ro'sine nisa še use paletíle, zatú se ga j dalu na kancu še ejnkat skuz mlatiunca. Temu se j djalu šteklejne. Po'r šteklejnu sa uatpadle še tiste ro'sine uad ječmiena, ka sa se ga uo'rnš do'ržale. Pa šteklejnu je bi ječmen po'rštiman za rejtajne n uiunkajne. Po'r mlatejnu, pasebnu na mlatiunca, se j kajt kadilu, prahu j blu an kop, po'r jejd n kešn rejej šunic n še bel ječmienu. Uatrac sa bli tega zla uesiel, ka sa bli ma umazan če pa glaj. Ta stari sa še ta druj dan hadú pakašleuál n pliuál če nauakúl, u uači sa bli souzn uat kešne mičkene ro'sine, ka j nuoto'r po'ršla n še z uha sa imíl ki uon zbo'rbat.

Tistu, ka j ustalu uat useh treh uiž mlatue, se j moglu pred uiunkajnem še zrejtat. Rejtalu se j panauat če u kešn uogu, deb zo'rna na moglu pa cílmu prastuo'ru fo'rcat. Uastajnke na rejt sa panauat hitra kajni paídl. Prou u slast jem je šlu. Pad rejta ja pa uastalu zo'rna, mičkenu kamne, síme uat pleuiela, plíue z ro'sinam, ro'žien ražički, še to n tam kešn paluomlen klas. Tu se j pa use ukop na uiunk dalu. Uiunk je ganu an člauk, ta druj je pa uiunk pedenau. Z uiunkajnem se j zo'rna lačilu uat plíu n ta druge suenaríe, ka j blu še zraun. Žita za uiunkajne uštimanu se j z miernkam gar na uiunk usulu. Uiunk je jemu nuoto'r u sep ana uito'rnca, de j díla uito'r n ta je plíue uon s tega če uadzad uon pihalu. Uadzad, na uabeh straníh uiunka, se j moglu dít duí pasuot. U ana sa letíl mičken kamnčki, ro'žien ražički mpa ma tieži rči. Na ta druj stran kešnu slabu síme. Uatspadi uiunka je síme pleuíela kar da na tla letílu. Pred uiunk se j pa truga pastajla, uajn je čistu žita letílu. Namest truge je bla dabra tut rejta, če sa uajn díl kešna guostu tkana rjuha. Truga je bla narjena tak kot ta zguo'rn díl uinkle, pamín de j bla štieruaglata, an metr douga n ma mejn šeraka. Uatspadi je bla bel uoska, gar na uo'rhu pa bel šeraka. S truge se j žita z uiunca u míernk nasulu, de se j po'rdiuk zmíerlu. An míernk je blu 25 kil žita, le ausa je blu 22 kil. Paznal sa še majnš míere, recima palaunica n četrtnica.


Četrtnica. Foto: Stane Uršič.

Tak zmíerjenu žita se j u bojnk neslu. Bojnk je mogu stat na sušmu placu, panauat u špajs, de žita ni plísneu ratalu. Po'r kešnih hišah sa ga tut na isp imíl, de j bel na sušm bi, le raufnk hiše je mogu uon čez stríha glíedat. Pastaulen je mogu bit ma uat tleh, na kešnih ma uiših čuolah, de se j lahku čez lapute pa patríp žita u míernk al pa u žakl tačilu. Bojnk je jemu nuotr priegrade, narjene za ueč suo'rt žita. Adn sa zatu kar bojnku priegrade djal. Na uím, če j bla tú zajn glih ta praua besída, al tak je blu. Z uo'rha priegrade se j žita uon z níe díualu tut z lsíenm karcam, u nega je šlu za ane 2 litra žita. Mičken kmíeti sa pa use ukop u žakleh u skrine uo'rgl. Žakle je blu tríba pred mišm skrit, če ne sa hitra ki uon zbo'rbale.

Za kešna mičkena ríč žita uon s plíu sprajt sa se tut plaunce panucale. Tú díla je blu čest na raka, mpa zla dougačasnu. Kajt muje je blu tríba ulažit, ka j šlu zla pačasu. Le kaku sa se ldíe matral, de sa da žita po'ršl, ka uiunka še ni blu!

Pa mlatui sa uatípe h kešn stín nalažil, de se nisa padieral n ne kajt placa zauzíel. Tak zlažen sa pačakál, de se j najdu cajt za škúpajne. Tu pamín, de sa po'rpraulal slama za slamnate stríhe uakriuat. Kajtkat je blu tu pazim, ka ni blu drujga díla. Lpu pat stríha, panauat na kešnmu skednu, sa na uišina ruok grable za škúpat po'ršraufal če u uieštraunk al ki tačga, de se nisa mogle premikat, an slab metr uat stíne. Grable sa ble duí štapn douge n sa imíle plašnate zabíe ane pou štapne uesače. Zabíe sa ble duí cuol sahseb. Ta uosk kanci zuop sa bli h sep uabrnen. Škúpalu se j tak, de se j uatíp uaduiezau z uabem rakam, se ga j tam, kuodo'r je blu klasje, príelu n gar čez grable uatčesalu. Uon s slame se j spucau uo's slak n druj pleuieu, ka j rasu gar pa stobleh uat šunice al ro'ži. Uat cílga uatípa j kumi pol slame u rac uastalu. Ta je bla lpú uapucana n že za na stríha po'rštimana. Stríhe sa se dílale spamladu n jesien. Tak sčesana slama se u škúpnk pauieže z duema pasóuama. Pasóue sa glih tak s slame nardil, tak de sa ma uaškúpane slame za ma cajta ntu uada namačil. Če se j mdilu, se j pa uaparla. Za pás nardit sta mogla bit dua člauíka. Adn je kanc pasu u rac držau, ta druj je pa čita s trem pramíeni plíedu. Tu sta díla tulk cajta, de j bi slabe dua metra douh. Čita ni bla debíela. Sčesana slama se j panauat če u kešn uogu pakanc pastaulálu, duko'r se j ni nabralu an tulk, de j bi lahk stisnen škúpnk ane pou metra debeu. Takat se j pa škúpnk z duema prej narjenma pasóuama pauezálu. Ka j bi pauíezan, se ga j še uatspadi paglihalu, tak de ga j adn ma uzignu n dal na puodn spustu. Pa j bi škúpnk narjen. Dalu se ga j ukraj, níkam čie, de j lahk u mieru pačakau, duko'r ga nisa nucal n de ni bi benmu napuot. Škúpa sta panauat dua člauíka, že zatu, de sta bla adn drujmu u zabaua. Če sa bli uatrac zraun, škúpnk uatspadi nisa paglihal, duko'r ni kešn prašau, de b blu tú le lahku paglihal. Takat sa ga h sasídu pa škarje za škúpa rízat paslal. Suoset je brš uideu, zaki se gre, je šou pa rukzak n naskreušn kešnu kamne nuotr nalažu. S teškm rukzakam ga j damou paslau n še mu j djau, de na smí nuotr glíedat, nčeš de se lahk škarje frdierbaje. Ka j búj púp rukzak damou po'rniesu, sa z nega kamne uon stríesl, škúpnk sa pa na prej uapisana uiža paglihal. Usi sa se púbu smejal, čes tulk n tulk cajta se j pa uan drujmu, sam de j uan takat že škúpat mogu.

Pad Italje sa se kmieti pa mlatui bál "radune", uad'daje za soudate u blagu, zatu je ta star Luogar s Planine zapíu:

Še ejnkat bo raduna,
pa ma šli za luna.

Pa ta druj uojsk sa se bal uabuíezne uad'daje "za izgradnjo socializma". Pret tem n patle se jem ni blu tríba benga ueč bat, de b jem ki uzíeu, pasebnu takat, ka sa žita tak n tak nahál sjat.

Kot uit'te, sa učás ldíe žuíl kot u "prajc". Nkul jem ni majnkalu, ne cajta, ne díla, sam dnar ih je zmieri basau. Dílal sa ma bel z liegnastje, ne kot danc, ka se usačmu le bel mdi. Bal sa se sam kuge, lakate n uojske. Za íst sa imíl tulk, kot sa se pamujel. Z muoke sa pa znal nardit taužnte dabrih rči, pasebnu uab nedejleh n praznkah sa jem na po'rt po'ršle. Žejnske sa se kar skušale med saba, katiera bo kešna búlš dabrata nardila. Uad usega je sam še tú pisajne uastalu, mpa kešna stara mlatiunca tam u kešnmu uoglu na šup, de ta mlad na uíje, ki b z nuo nardil, pa še plac jem za auto jemle......

Nefarbane slike sa s Crklajnščga muzeje. Huala! Farbane, razn uazá (M.R) n četrtnice (S.U) sa maje.

*

Ucimprau, uapilu, prepeštau, uapajtiču, ugihau n uam na uači pastaju:


Copyright © 2011 - Vse pravice pridržane - All rights reserved - www.rutars.net

*