Uvodnik v Štefanovo kroniko

Mag. Milan Koželj

*

»Štefan sem, a lahko mi rečete kar Štefko,« se vam bo predstavil. In vas bo že po bežnem spoznavanju kmalu povabil na prijateljski obisk v svojo originalno, rustikalno opremljeno hiško sredi podlaniškega lesovja nad cerkljansko kotlino. Vedno umirjen, uglajen in vljuden, odprt za nova poznanstva ter pripravljen na prijateljski pogovor. Srečevali ga boste na različnih krajih, a nikoli ne bo manjkal na nobeni promocijski prireditvi, povezani z zgodovinskimi in kronikalnimi dogodki Cerkljanske s širšo okolico. Pozorno pa zasleduje tudi druga dogajanja, ki so tako ali drugače povezana z njegovimi bogatimi življenjskimi izkušnjami.

Težko bi rekli, da je svetovni popotnik, a z velikim zanimanjem in prizadetostjo zasebno raziskuje pomembne pomnike starejše in novejše zgodovine po Sloveniji, na področju bivše Jugoslavije ter drugod po Evropi in tudi na obiskih v Ameriki, kamor je življenjska pot zanesla njegovega sina. Težko bi rekli, da je vseznalec, a se z neverjetno trmo in energijo poglobi v tiste dogodke, za katere sam ve, da jih je še mogoče avtentično povzeti in prikazati s pomočjo znanih dejstev.

Domet njegovega zasebnega kronikalnega ustvarjanja je izjemno širok, a povezuje ga prav posebno vodilo, rdeča nit – njegova življenjska izkušnja. Le te se dosledno drži in ji ostaja zvest do konca, zaradi česar mora svojo raziskovalno dejavnost voditi ločeno ter vzporedno z uradno zgodovinsko-kronikalno znanostjo in se vanjo vključuje le občasno, kadar se za to spontano ponudi priložnost. Skupaj s prijatelji, somišljeniki in rojaki, med katerimi mu je najbližji matematični strokovnjak, izr. prof. dr. Marko Razpet, pa vedno najde poti in načine, da svoje izsledke zasebno predstavi javnosti. Leta ga ne ovirajo, da ne bi brez težav sledil najsodobnejšim prijemom digitalne tehnike na področju multimedijskega prikazovanja in spletnega oblikovanja. Pred nami je torej zadnji (a gotovo ne poslednji), najnovejši prikaz Štefanove kronike, za katerega pa sam trdi, da je to komaj deset odstotkov zbranega kronikalnega gradiva, s katerim trenutno razpolaga.

Zato je najbolje, da si bralec ob pregledu sam ustvari sliko, kolikšne so dimenzije Štefanove dokumentacije ob domiselnih računalniških prikazih, ki so blizu sodobnemu času in po potrebi tudi takoj na razpolago svetovnemu medmrežju. In se na lastne oči prepriča, kako doživlja svet okrog sebe človek, ki se je kot petletnik nemočno stiskal k tlom, ko je le nekaj metrov stran od njega kosila nemška strojnica ob napadu na partijsko šolo v Cerknem leta 1944; človek, ki je obiskoval tako cerkljansko Nižjo gimnazijo kot Elektrogospodarsko šolo; človek, ki je osebno poznal nekdanje izdelovalce lesenih laufarskih larf ter graditelje bolnice Franje; človek, ki je čas po osvoboditvi preživel izven svojega rodnega kraja, a ga je ves čas zvesto nosil v srcu in s kritično distanco spremljal dogodke v njem; človek, ki je med osamosvojitveno vojno za Slovenijo tvegal vse svoje imetje in življenje...

Štefanova digitalna kronika ni metodološko znanstven zgodovinski zapis, a tudi ni zgolj zanimivo berljiva avtentična avtobiografija. Je pripoved. Pripoved lastnega življenja skozi slike, dogodke, navade, ljudi... V njej čustva in občutki niso literarno izraženi – Štefan se tega ne loteva, saj se ima za tehnika. Pa vendarle; subtilni bralec ob njegovi kroniki zagotovo ne bo ostal top in ravnodušen, kot nisem ostal jaz sam, ki me je Štefan zaprosil za tale uvodnik, pod katerega se spoštljivo podpisujem:

Štefanov prijatelj Milan

                *


Mag. Milan Koželj

V Cerknem septembra leta 2005

*


Copyright © 2008 - All rights reserved

*