Vinko Tavčar
(1914 - 1999)

*
Spisala: Ana Štucin

Rodil se je v letu 1914 v družini Tavčar, p.d. Na Makatah. Starejši Cerkljani smo družino Makatonovih poznali kot glasbeno in likovno nadarjeno, kot nekaj posebnega. Oče je bil med prvo svetovno vojno in kmalu po njej cerkljanski župan, mati je bila znana kot "pevkna".

Kot ljubitelj glasbe se je Vinko naučil igranja na kitaro in na kontrabas in postal član majhnega orkestra, ki je v trdesetih letih igral na družabnih prireditvah. Kot tak je bil tudi prvič aretiran, ker si je ta majhen ansambel na novoletni prireditvi, ki so ji prisostovali tudi Italijani, drznili zaigrati znano narodno vižo - Sokolsko koračnico.

Kot dober risar se je izkazal že v osnovni šoli. Zato nič čudnega, da je izbral poklic fotografa, ki je bil - od takratnih skromnih možnostih - nabližji njegovim zanimanjem. Izučil se je v ateljeju Metoda Peternelja, ki je mladega Vinka Tavčarja spoštoval kot sposobnega delavca in poštenjaka.

Prišla so vojna leta. Vinko je bil narodnjak v najbolj žlahtnem pomenu besede, zato ni mogel ostati izven dogajanja; leta 1943 se je pridružil Osvobodilni froni. Poleti so ga italijanski policisti aretirali, iz zapora nato odgnali v koncentracijsko taborišče Cairo-Montenotte, po kapitulaciji Italije septembra 1943 pa so ga Nemci premestili v zloglasno taborišče Mauthausen. Potem je imel srečo, kot še nekateri primorski Slovenci. Njegovo ime se je našlo na spisku italijanskih državljanov, ki so jih Nemci izpustili domov. Z Mosta na Soči so ga - popolnoma izčrpanega - pripeljali na vozu. Takrat smo prvič videli kaj in izvedeli kaj se dogaja po nemških taboriščih.

Ko se je opomogel, se je lotil dela v partizanski tehniki Porezen. Ob tem je med vojno in po njej, kadar je bilo le mogoče (glede na pomanjkanje materiala), fotografiral, dokumentiral. Njegove slike o porušenem Cerknem so - v okviru razstave o nacističnih zločinih - obšle svet. Videli so jih Cerkljani na razstavi v Auschwitzu. Njemu se moramo zahvaliti za obsežno fotografsko dokumentacijo tega časa, ki je danes v našem muzeju. Muzeju je podaril tudi negative (plošče), ki mu jih je izročil fotograf Franc Peternelj in so še starejšega datuma.


Vinkotovi vsakoletni posnetki Laufarije so neizmerne vrednosti.
Foto: Vinko Tavčar; vir: Igor Tavčar.

Fotografiral je tudi, da je zadostil svoji notranji potrebi, svoji ljubezni do narave, do te naše pokrajine, do Porezna, do planinskih cvetlic, do kmečke hiše in kozolca, do vsega tega, kar predstavlja, naš dom. Nešteti so njegovi posnetki bolnišnice "Franje". Kajti Vinko je bil globoko zakoreninjen v naši zemlji. S planinci je tudi sam prehodil vse naše hribe in najbolj skrite grape; pomembno je bilo njegovo delo pri markiranju poti. Kot fotograf naravnih lepot je stramel k popolnosti. Prav tako, ko je slikal ljudi. Zanimali so ga posebneži in ustvaril je nekaj odličnih portretov. Mnogi njegovi posnetki imajo neprecenljivo etnološko vrednost.


Čudovita Tavčarjeva zapuščnina za naše in prihodnje rodove.
Foto: Vinko Tavčar; vir: Igor Tavčar.

Za svoje dolgoletno delovanje na fotografskem področju je 1. oktobra 1994 prejel nagrado občine Idrija.

Z veseljem se je posebno v prvih povojnih letih, ko je bil še mlajši, vključeval v društveno življenje. V prosvetnem društvu se je odlikoval kot igralec, godec v zboru; slikal kulise za dramske predstave in izdelal nešteto plakatov za potrebe vseh društev (takrat to delo ni bilo plačano). Rad je lepo pel. Dolgo let je bil tudi član cerkvenega pevskega zbora. Sodeloval je tudi z borčevsko organizacijo. Kot značajen mož nikoli ni zatajil svojega verskega prepričanja, pa tudi ne svoje pripadnosti osvobodilnemu boju. Dogajanje tega sveta niso šla mimo njega, čital je in razmišljal, hkrati ali prav zato je bil zelo skromen.

Vinko tavčar je bil eden tistih Cerkljanov, ki so svojemu rojstnemu kraju v obdobju, ki je sedaj že preteklost, s svojo pojavo in dejavnostjo vtisnil svoj pečat.

Vir: ABC-Idrija, Letnik IX, št: 13, 22.oktober 1999.

*

Oblika in slikovna obdelava:


Copyright © 2011 - Vse pravice pridržane - All rights reserved - www.rutars.net

*